Lea Cok: “Ko smo boljši do sebe, smo avtomatično boljši za družbo”

Leo Cok javnost pozna kot igralko, najbolj po vlogi Bronje Žakelj v filmu Belo se pere na devetdeset, a sama pravi, da so jo največ naučili trenutki, ko ni bila v nobeni vlogi. Takrat, ko je kot prostovoljka sedela ob ljudeh, ki jih večina družbe ne opazi. Iz teh izkušenj danes odpira tudi zgodbo o tistih, ki v tišini skrbijo za druge, tudi v okviru (P)ostani Človek, družbeno odgovornega programa Merkur zavarovalnice, ki letos opozarja na spregledano vlogo neformalnih skrbnikov.

V zasebnem življenju se opiše kot radovedna raziskovalka, ki obožuje naravo in globoke debate. “Doma me kličejo Pehta,” se zasmeje igralka, ki svojo poklicno navado opazovanja ljudi prepleta z močno empatijo do ranljivejših. Njena pot do prostovoljstva se je začela pred osmimi leti ob jutranji kavi, ko je iskala informacije o posebnih potrebah in še isti dan postala prostovoljka pri Društvu za kulturo inkluzije. Kar se je začelo kot trenutna odločitev, je preraslo v poslanstvo, ki ga danes opisuje kot “kisik za svojo dušo”, izkušnjo, ki jo je sčasoma pripeljala tudi v širše družbene zgodbe.

Ob tem priznava, da so prav tam nastale njene najpomembnejše življenjske lekcije, saj se je naučila stvari, ki jih ne bi mogla izkusiti v nobeni filmski vlogi. Skozi delo z otroki, ki so v svoji iskrenosti včasih neusmiljeno neposredni, se je naučila opustiti lastno potrebo po perfekcionizmu. Potrebovala je leta izkušenj, da je ponotranjila ključno spoznanje: zares si popoln takrat, ko si dobro in to mirnost širiš med ljudi.

Ko (P)ostati Človek pomeni videti nevidne

Prav iz teh izkušenj in razumevanja ljudi izhaja njeno sodelovanje v programu (P)ostani Človek Merkur zavarovalnice. Ta v letu 2026 naslavlja razbremenitev neformalnih skrbnikov, saj v Sloveniji vsak dan izven formalnih sistemov za svoje bližnje skrbi več kot 200.000 ljudi. To so starši otrok s posebnimi potrebami in svojci bolnih, ki to vlogo opravljajo tiho in v ozadju, kar pogosto vodi do izgorelosti.

“Navajeni so biti sami za vse in ker ne jamrajo, mislimo, da so v redu,” opozarja Lea. Program, ki ga razvijajo v sodelovanju z Društvom za kulturo inkluzije, tako izpostavlja, da (P)ostati Človek pomeni prepoznati stisko teh skrbnikov in jih razbremeniti, da skrb ostane vzdržna in ljubeča.

»Ko pomagamo staršem, neposredno pomagamo tudi otrokom. Ko smo boljši do sebe, smo avtomatično boljši za družbo, ker ustvarjamo zdravo okolje,« še dodaja.

Pogum za prvi korak k sočloveku

Besedna zveza »postani človek« je za Leo klic k pripadnosti. Pomeni dati prednost človeku, četudi se ti mudi in si s preprosto prijaznostjo medsebojno polepšati dan. Gre za tisto »prosto voljo«, ki prostovoljstvo spreminja v vezivo naše družbe.

Tistim, ki želijo pomagati, predlaga, naj naredijo prvi korak in tako kot ona, poiščejo ključne besede na spletu. Ali pa naj obiščejo festival Igraj se z mano med 26. in 30. majem na Kongresnem trgu, kjer se bo mogoče spoznati s prostovoljstvom.