
Zavarujemo čudež življenja.
Intervju z Nežo Klančar
Neža Klančar je 26-letna olimpijska plavalka in večkratna državna rekorderka. Trenutno ima kar 8 državnih rekordov.
S šestimi leti je izrazila željo po plavanju, leto kasneje pa se je že pridružila tekmovalni selekciji in iz dneva v dan postajala boljša. Skozi leta vztrajnega treninga se je uveljavila kot ena najboljših slovenskih sprinterk v bazenu ter redno nastopa na največjih mednarodnih tekmovanjih.
Njena kariera je rezultat discipline, predanosti in nepopustljive želje po napredku. Neža s svojo energijo, delovno etiko in vrhunskimi dosežki navdihuje mlajše generacije športnikov ter dokazuje, da se z vztrajnostjo in pogumom lahko premikajo meje mogočega.
Kaj ti pomeni plavanje?
Plavanje predstavlja velik del mojega življenja in je trenutno moja prioriteta. Zastavila sem si kar nekaj ciljev, ki bi jih rada uresničila in verjamem, da me moja športna pot oblikuje oz. dopolnjujejo kot osebo tudi izven bazena.
Imaš kakšnega idola?
Občudujem prijateljico, Avstralko Kaylee ter našo olimpijko, nekdanjo vrhunsko plavalko Saro Isaković, s katero sva skozi leta postali tudi zelo dobri prijateljici. Stoji mi ob strani ter me podpira na moji športni poti, predvsem pa mi nudi pomoč na športno-psihološkem področju.
Kdo je pomembno vplival na tvojo kariero?
Vsekakor trenerji, predvsem Tomaž Torkar, s katerim sem sodelovala od malih nog. In pa seveda moja celotna družina ter prijatelji, s katerimi skupaj treniramo in uživamo v tem športu.
Kateri je tvoj najljubši plavalni spomin?
Moj najljubši spomin je vsekakor finale na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024. V bistvu točno določen trenutek in sicer, ko sem čakala, ali sem se uvrstila v finale ali. In ko sem videla, da mi je uspelo, so se mi ulile solze.
Na tekmo sem se pripravljala kot na vsako drugo tekmo, popolnoma sproščeno in brez dodatnih pritiskov. Na olimpijskih igrah se res veliko dogaja; celotni proces je dvakrat daljši kot npr. na Svetovnem prvenstvu. Takrat je pomembno, da se umakneš, sprostiš in narediš tisto, kar znaš. Slediti svoji rutini. Torej, počivati, jesti, se družiti z ostalimi športniki, v vodi pa biti suveren in sproščen. Se pa spomnim prvega štarta, na katerem sem bila precej nervozna. Na koncu sem se le umirila, dobro odplavala in vsak naslednji štart je bil vedno lažji, boljši in hitrejši.
Imaš kakšen ritual, ki ga pred tekmo nikoli ne izpustiš?
Ja. Kamorkoli pridem, si vedno izberem prostor, kjer bom nato vsak dan odložila svoje stvari (nahrbtnik, kapo, natikače,..). Skratka, izberem si svoje mesto in potem vse stvari delam enako. Vsak dan.
Pred tekmo sem običajno sama s seboj in ne poslušam nobene glasbe. Rada imam, da so stvari povezane, si sledijo ena za drugo in da nimam časa, da preveč razmišljam. Ko pridem na bazen se začnem ogrevati, nato grem v vodo, se razplavam. Pridem ven, se pripravim, preoblečem v tekmovalne kopalke in si vzamem 5-10 minut za aktivacijo. Nato grem na štart.
Kaj te dela olimpijko?
Hmm, jaz bi rekla, da nič kaj prav posebnega. Mogoče ta moja želja, zagnanost, ta moj perfekcionizem. Res vem, kaj si želim in koliko je treba v to vložiti. Poleg tega res uživam v tem, v vodi pa znam dati 110 % od sebe.
Kako poskrbiš, da ostaneš zdrava in v top formi?
Izogibam se večjim množicam ljudi, sploh pozimi, ko naokoli kroži veliko prehladov in bolezni. Pazim na prehrano ter na dodatke, ki mi pomagajo ostati zdrava in močna. Vsak dan jemljem vitamine, železo, vitamin D, omega-3, vitamin C in poskrbim, da vnašam vase zadostno količino goriva (tj. kakovostne hrane), kar plavalci nujno potrebujemo. Seveda, najpomembnejši je počitek, tako čez dan kot ponoči.
Kako poskrbiš za odklop od plavanja?
Najraje grem na kosilo k babici in dedku in se družim s prijatelji, kar je sicer bolj redkeje, saj imam precej natrpan urnik. Ko pa le najdem čas, pa v tem druženju in trenutkih res uživam.
Če ne bi bila plavalka, bi bila?
Če ne bi bila plavalka, bi bila … uff, ne vem kaj. Kar težko vprašanje, saj se s plavanjem ukvarjam že od šestega leta. Priznam, da si z drugimi športni nisem ravno v prijateljskem odnosu, ampak zagotovo vem, da ne bi nikoli trenirala športa z žogo, saj mi to res ne gre. :)