Saj poznate to: »Rad bi.« A žal ne gre. Ker je kavč tako udoben. Ker zunaj dežuje. Ker ste tako utrujeni. Ker nikoli nimate časa in bi tistih nekaj minut, ki bi jih porabili za šport, manjkalo na osebnem računu časa zase. Ali preprosto samo zato, ker ni nič od tega. Ko gre za to, da nečesa ne bi naredili, takoj najdemo pravi izgovor. Čeprav bi nam šport, do katerega se ne moremo pripraviti, naredil dobro, je vsekakor lažje, če smo pri miru. Pri vprašanju, kako premagati notranjo lenobo, namesto da se ji predate, pade vsaka vsem dobro znana sprememba življenjskega sloga, ki jo internisti tako radi priporočajo pri prevelikem številu pacientov, enako menijo tudi številni šolarji in študentje, ki bi se morali na sončen konec tedna pripravljati na izpit. Vendar pa to ni prav nobena posebna umetnost. Zanjo potrebujete samo veliko močne volje. Z motivacijo in samomotivacijo – globoko človeško sposobnostjo. Za razliko od živali ljudje nismo obsojeni na to, da bi se vdajali svojim nagonom in instinktom. Ravno nasprotno: lahko se odpovemo liniji najmanjšega napora in se odločimo, da zapustimo cono udobja – kar je v veliko primerih povsem razumna odločitev. Vendar pa je tudi odločitev, ki zagotovo zahteva določeno mero moči volje. Glede na to, kako daleč iz cone udobja se želimo premakniti, potrebujemo bolj ali manj močno voljo, da premagamo sami sebe. Dejstvo je, da nam je sposobnost premagovanja samega sebe prirojena, vendar je pri nekaterih bolj izražena, pri drugih manj. Psihologi, motivatorji in cele čete mentalnih trenerjev vedo: moč volje je mogoče trenirati tudi, če ni močno izražena. Tako kot mišice. To pomeni, da začnete z malim, napredujete korak za korakom in lahko dosežete velik napredek. Vsekakor se izplača začeti s tem projektom. Raziskave potrjujejo, kar zdrava pamet že tako in tako ve: kdor se je naučil obvladovati svojo voljo, je uspešnejši, bolj fit in zdrav in živi dlje. To trditev podkrepi poskus s sladkornimi penicami (marshmallow), pri katerem je ameriški psiholog Walter Mischel štiriletne otroke postavil pred izziv, naj bodisi takoj dobijo eno sladkorno penico ali pa kasneje dobijo dve, če se tej prvi odpovejo. Otroci so se lahko odločili sami. Tisti, ki so se skušnjavi najdlje upirali, so bili kasneje uspešnejši v življenju – več jih je študiralo, imeli so boljše ocene, zaslužili so več denarja, bili so vitkejši in so imeli manj težav z drogami kot tisti, ki so kot štiriletniki takoj planili po sladkarijah.
Do zdaj vse dobro. Kaj pa nas privede do tega, da uporabimo svojo moč volje? Prvič: postavite si cilje. Pred očmi je namreč treba imeti neki cilj, če se želimo prepričati, da bomo storili nekaj, česar ne želimo storiti. Ali pa se je treba odreči udobnejši alternativi z nagrado, ki jo lahko dobite hitreje. Če bi morali rešiti dilemo, ali izbrati kavč in Netflix ali pa svež zrak in potenje v prid slednjemu, je že treba natančno vedeti, zakaj je temu tako. Vsekakor pa morajo biti ti cilji tudi dosegljivi. Torej, če imate 100 kilogramov, ne recite: »Od jutri bom vsak dan pretekel 10 kilometrov.« Recite raje: »Za začetek bo dobro, če grem naslednji teden vsak dan 20 minut teč.« Vendar pa je treba imeti večji cilj. Dobesedno torej: vizualizacija je ena najtežjih in najbolj priljubljenih tehnik za premagovanje notranje lenobe. Športniki si predstavljajo pozitivne trenutke, ko dosežejo cilj – predstavljajo si npr. občutek, ki ga bodo imeli, ko stopijo na oder za zmagovalce, ko bodo slišali državno himno in jim bodo gledalci ploskali. Rekreativni športniki in tisti, ki radi ležijo na kavču, dobijo motivacijo z manj močnimi notranjimi slikami – npr. s predstavo o tem, kako deset kilogramov lažji vstopijo v lokal
v novi obleki in se vse oči presenečeno obrnejo proti njim. Če to ne pomaga, si lahko v trenutku dvoma vase mirno predstavljate, da se prav preprosto lahko odpoveste nečemu zaradi višjega cilja. Tako je neka raziskava dokazala, da je 83 od 100 oseb popolnoma samodejno uspelo, da so se uprli skušnjavi. »Najlažje so zatrli željo po spolnosti, potrošnji ali spanju,« so avtorji knjige »Willensstärke« (Moč volje), ki je izšla pri založbi Haufe, opisali rezultate raziskave. Skoraj polovici opazovanih oseb pa ni uspelo, da se ne bi zamotili pri delu – splet ali televizija sta bila bolj zanimiva. Grobo rečeno obstajata dve strategiji za krepitev moči volje. Prva strategija so vaje za krepitev. Kdor premaga odpor in to večkrat ponovi, nato premaga večji odpor itd. in bo sčasoma ugotovil, da njegova moč volje raste. Druga strategija pa je ohranjanje. To pomeni, da se izogibate vsemu, kar bi lahko zlomilo vašo voljo. Sem sodita stres ter vsaka druga psihična in fizična obremenitev. Spočiti in uravnoteženi ljudje bodo lažje opravljali težko delo premagovanja samih sebe.

Girl lifting weights
NAOMI HERBERT
Couch
BRUCE MARS