MAJHNA LEKCIJA O SLADILIH

  • Sladila kot nadomestek za sladkor nikakor niso izum moderne dobe: že okoli leta 1900 so potekali intenzivni poskusi s sintetičnimi sladili.
  • V EU je 11 dovoljenih sladil: acesulfam, advantam, aspartam, sol aspartam-acesulfama, ciklamat, neohesperidin DC, neotam, saharin, steviol glikozid (»Stevia«), sukraloza in taumatin.
  • Sladil ne smemo zamešati s t. i. nadomestki za sladkor. To so npr. sorbitol, izomalt, manitol in ksilitol. V nasprotju s sladili ti nadomestki dajejo energijo.
  • Stevia velja za »naravno« sladilo. Dovoljena je šele od leta 2011 in je od 7.000- do 13.000-krat bolj sladka kot sladkor.
  • Pozor, športniki: kdor se veliko ukvarja s športom, potrebuje veliko energije. Sladkor je dobavitelj energije brez primere. Če v času povečane telesne obremenitve sladkor v celoti nadomestite s sladili, ima to lahko nasproten učinek od želenega.
  • Fruktoza – sadni sladkor – ima enako energijsko vrednost kot sladkor. Zato je dolgo veljalo, da je fruktoza idealen nadomestek sladkorja. Danes je dokazano, da lahko čezmerno uživanje fruktoze povzroči hudo škodo.
Fruit and fruit bowl.

Pojdimo lepo po vrsti: sladkor sam po sebi ni škodljiv. Celo potrebujemo ga, ker je sladkor visokokalorično živilo. To pomeni, da z majhnimi količinami dobimo veliko energije. Vendar pa je ključna doza. V primeru sladkorja bi dejansko lahko shajali z veliko manjšimi količinami. Pasti t. i. skritega sladkorja so neizbežne – bodisi v običajnih priboljških, kot so sladke pijače, alkohol in sladkarije, bodisi povsem nepričakovano v živilih, kot so pripravljena zeljna solata ali zgoščevalna sredstva za omake. V povprečju Avstrijci in Avstrijke letno zaužijejo približno 36 kilogramov sladkorja. To je 25 kock sladkorja dnevno. Nobena skrivnost ni, da toliko sladkorja škoduje zdravju. Sladki okusi pa so vsekakor nekaj, čemur se le stežka odrečemo. Torej se lahko odločimo za nadomestila sladkorja – večinoma kemične spojine, ki ustvarijo enak ali podoben okus kot »naravni« sladkor: sladila. Okoli njih pa se sproža veliko govoric: nekatera naj bi povzročala raka, druga pa naj bi željo po sladkem še spodbujala. Spet drugi trdijo, da naj bi sladila stopnjevala občutek lakote. Dobra novica pa je: nobena od teh trditev o običajnih sladilih ni znanstveno dokazana. Ravno nasprotno dokazano je, da so lahko sladila kot alternativa sladkorju koristna pri hujšanju in vzdrževanju telesne teže. Številne študije dokazujejo, da v dovoljenih količinah sladila nimajo negativnega učinka na tek, raven inzulina in glukoze, kar pomeni, da ne spodbujajo niti lakote niti občutka sitosti. Sladila so torej odlična za zmanjšanje čezmerne telesne teže. Sandra Waller- Liebermann, univerzitetna profesorica na Medicinski fakultetii v Gradcu, je v članku, objavljenem leta 2016 pri zdravniški založbi, o sladilih navedla naslednji primer: »Recimo, da nekdo iz navade dnevno popije tri skodelice kave, v vsako pa doda eno kocko sladkorja: če bi samo to količino sladkorja nadomestil s sladilom, bi v enem letu prihranil toliko kalorij, kolikor ustreza 2,5 kilograma telesne maščobe.« Zato se sladkor tudi pri zdravljenju debelosti nadomešča s sladili. Vsekakor pa ne smemo nasesti trditvi, da s pomočjo sladil lahko shujšamo – to nikakor ni res. Sladila pomagajo samo pri tem, da se odpovemo sladkorju – zaradi te odpovedi postanemo vitkejši. Druga pogosta, prav nič manj napačna domneva je, da z uživanjem sladil možgane pretentamo, da mislijo, da jemo sladkor – pri čemer bi se možgani tako kot pri uživanju sladkorja odzvali s še večjo željo po sladkorju. Ta zmota temelji na izsledkih raziskave, pri kateri so udeleženci, ki so prej popili Sprite Zero, pogosteje s seboj vzeli še sladkarijo kot tisti, ki so pili Sprite, ki vsebuje sladkor, ali vodo. Pridobljen rezultat je bil popolnoma napačen – v nadaljnjih študijah ni bilo mogoče dokazati povezave med sladilom in željo po sladkem. Da je sladilo odobreno, mora prestati številne stroge preizkuse. Samo 11 sladilom je do zdaj uspel podvig, da jih je Evropska agencija za varnost hrane – EFSA označila kot zdravju neškodljive. Na to se lahko zanesemo: »Tudi, ko so že odobrena, ta sladila nenehno preverja odbor strokovnjakov na podlagi znanstvene literature,« pravi prof. Wallner-Liebmann.

Girl in a gym.

5 STVARI, DO KATERIH PRIDE, ČE SE ODREČETE SLADKORJU

  • Manj utrujenosti čez dan: 

čeprav se sliši paradoksalno, je vseeno res – ko pojeste živilo z veliko kalorijami, raven sladkorja v krvi hitro spet pade, zato postanete utrujeni. Če se odpoveste sladkarijam in podobnim razvadam, ste čez dan preprosto bolj fit, izboljša pa se tudi spanje ponoči.

  • Lepša koža:

sladkor povzroča vnetja, torej daje potuho tudi nastajanju mozoljev. Raziskave potrjujejo, da koža, če se odpoveste sladkorju, postane bolj sveža in mladostnejša.

  • Stabilnejše razpoloženje:

sladkor lahko povzroča podobno evforično razpoloženje kot droge pri zasvojencih. Po vsaki evforiji pa padete v rahlo depresijo. Tisti, ki se uspejo upreti sladkorju, so dolgoročno bolj uravnovešeni.

  • Nič več težav s krvnim obtokom:

če se dosledno izogibate sladkorju, se tudi raven sladkorja v krvi izravna; proizvodnja inzulina ostaja znotraj okvirjev, prav tako krvni tlak, kar razbremeni celoten krvni obtok.

  • Enostavnejše hujšanje:

znano je, da izgubite kilograme, če se dosledno izogibate sladkorju. Kdor si dnevno prihrani samo 200 kalorij, ki bi jih pridobil iz sladkorja, bo v pol leta lažji za približno pet kilogramov.

Coffee, sugar, chocolate and a croissant.