V kakšni formi je naše telo, pogosto ugotovimo šele, ko lovimo avtobus ali gremo po stopnicah namesto z dvigalom. Že po nekaj sekundah začne srce močno biti, na čelu pa se pojavijo znojne kapljice. Stanje: telo ni fit. Vendar za to, da bi postali fit, ni potrebno prav veliko več kot prav to: kratka, a intenzivna vadba. To namreč pomeni High Intensity (Interval) Trainings (kratko: HIT- ali HIIT-vadba). Z visoko intenzivnostjo v najkrajšem času močno spodbudimo povečanje mišic, pridobimo mišično maso in učinkovito porabimo telesno maščobo. Pri tem načinu vadbe je počitek po njej prav tako
pomemben kot visoka obremenitev v kratkem času. Telo si zapomni napor in v fazi regeneracije poskrbi, da nastane več mišic, kot jih je bilo v začetni fazi, da se pripravi na nove izzive. Ena vadbena enota večinoma ne traja dlje od 10–15 minut (največ 45–60minut). V sklopu vadbe si v intervalih sledita napor do skrajne meje in sprostitev. Trening je mogoče izvajati z utežmi, doma na blazini ali v naravi, zato ga je mogoče vključiti tudi v že pripravljen sklop vaj za vadbo. Pri tej vadbi prihranite čas. Vrhunski športniki in bodibilderji to načelo vadbe poznajo že od 70. let prejšnjega stoletja. Poznamo tudi različice, kot je tabata ali SIT (Sprint Intervall Training). Pri tej si izberete neko razdaljo (ali časovni interval) za sprint in večkrat zelo hitro pretečete razdaljo, pri čemer naj bodo med posameznimi teki 20-sekundni odmori: na začetku tečete s 60 odstotki celotne moči, nato moč povečate na 80 odstotkov, na koncu pa uporabite vseh 100 odstotkov moči. Pri tej vadbi pljuča prejmejo največjo možno količino kisika. V žargonu temu pravijo na vso moč ali all out. Vadba HIT se od klasičnega intervalnega treninga razlikuje po tem, da je večji poudarek na pospešenem srčnem utripu kot na popolni porabi energije. Raziskave potrjujejo trditve zagovornikov te visoko intenzivne vadbe: že s tremi vadbenimi enotami na teden postane telo na splošno bolj fit, zniža se raven holesterola v krvi in zmanjša se odpornost na inzulin, kar zmanjša tveganje za nastanek sladkorne bolezni. Pljuča lahko sprejmejo več kisika in krvni tlak se zniža. Med vadbo se močno povečata presnova in poraba maščobe, poleg tega je ta učinek dolgotrajen. Vadba je bila razvita za izkušene športnike
in je zato najprimernejša zanje. Tako intenzivno vadbo lahko izvajajo tudi začetniki, le da jo prilagodijo svoji telesni pripravljenosti. Pred začetkom
treninga se je koristno posvetovati z zdravnikom ali športnim zdravnikom, da se prepričate, da je telo pripravljeno na tako vadbo. S pregledom z EKG v
mirovanju in merjenjem krvnega tlaka preverite stanje srca in ožilja. Najbolje je, da začetniki najprej izvajajo lažjo obliko te vadbe in intenzivnost sčasoma
stopnjujejo. Na vadbo na vso moč (all out), pri kateri telo obremenite do skrajne meje, se je treba počasi pripraviti. Obvezna sta ogrevanje in ohlajanje pred vadbo in po njej, tudi za profesionalne športnike.